Brezplačen posvet za vstavitev implantata

Na brezplačno posvetovanje se lahko naročite na 07 393 55 53 ali preko obrazca.

V kratkem vas bomo kontaktirali in se dogovorili za posvet.

Naročite se na posvet

Zakaj sem se odločila za lasersko operacijo oči?

Naj na kratko opišem kako je sploh prišlo do te odločitve.

Že v osnovni šoli sem morala začeti nositi očala, ki jih nikoli nisem marala. Sprva mi jih je bilo nerodno nositi, nato so se me že vsi navadili z njimi, vendar so me še vedno zelo motila. Očala so mi bila odveč tudi pri telovadbi, saj sem se bala, da bo vanje priletela kakšna žoga. Brez njih pa žoge sploh nisem videla. Neprijetno je bilo tudi zvečer, saj kdaj pa kdaj vsi radi zaspimo pred televizijo. Očala so tako velikokrat pristala vsepovsod drugje, kot bi morala biti.

Nato sem začela uporabljati leče. To je sicer super stvar, vendar jih je potrebno po določenih urah odstraniti in zelo paziti na higieno rok, da si ne vneseš v oči nepotrebnih snovi. Vedno potrebuješ s seboj pripomočke in kljub temu ne moreš početi vseh stvari, kot je na primer kopanje. Z očali ne moreš v vodo, z lečami pa lahko samo plavaš, ne smeš pa gledati pod vodo. Brez obeh pa si seveda kaj hitro izgubljen. Tudi če si blizu obale, imaš občutek kot da si sam nekje sredi oceana. Ali pa ko se sredi noči zbudiš in želiš vedeti koliko je ura, moraš najprej poiskati očala. Tisti, ki imajo večjo dioptrijo, verjetno vedo, o čem govorim. Moja dioptrija pred operacijo je bila na level očesu -5,50, na desnem pa -6,0.

Že odkar sem izvedela, da bom morala nositi očala, sem si želela, da bi lahko videla brez njih. Ko sem slišala za lasersko operacijo oči, sem se odločila, da to poskusim. Prijavila sem se pri svojem okulistu. Čez nekaj mesecev sem prejela klic z datumom za operacijo. Šele takrat me je postalo strah, saj nisem vedela nič o poteku operacije in zdravljenju. Prijazni sestri, Aleksandra in Mateja, sta mi na mojo prošnjo določili drug termin in pogovor z okulistom. Poskrbeli sta mi tudi literaturo, kjer sem se lahko podrobneje pozanimala o vsem, kar me je skrbelo. Porajalo se mi je veliko vprašanj: bom potem videla brez očal, bo šlo vse brez težav, bo bolelo, ali lahko oslepim.

Po pogovoru z okulistom mi je odleglo, saj mi je vse razumljivo razložil in opisal.

Na dan operacije so okulist in sestre naredili vse potrebne preiskave. Pogledati sem morala kar čez nekaj strojev, tako da je okulist do podrobnosti preučil moje oči. Najprej sem se odločila za levo oko. Ker sem bila očitno nervozna, so me sestre s svojo prijaznostjo in nasmehi pomirile in dale občutek, da bo vse dobro.

In kako vse skupaj poteka?

Po vseh pregledih, ki niso naporni in jih naredijo na dan operacije, te oblečejo v poseben plašč in pokrivalo ter te pospremijo v predsobo. Tam ti očistijo in sperejo oko. Nato te odpeljejo v operacijsko sobo. Okulist vtipka vse potrebne podatke v računalnik, nato dobiš kapljice proti bolečinam in gledaš v zeleno lučko. Takrat sem bila zelo prestrašena in živčna, sestra me je prijela za roko in mi je bilo lažje. Ko gledaš v zeleno lučko, naenkrat zabrenči, se malo zamegli in zaznaš nek poseben vonj. Nato ti ponovno sperejo oko. Neverjetno, na oko se takoj bolje vidi! Med samim posegom ne čutiš nobene bolečine. Po posegu okulist preveri dioptrijo, razloži navodila, kako ravnati doma in predpiše kapljice. Domov greš lahko takoj po končanem posegu.  

Mislila sem, da je najhuje mimo, vendar sem se motila. Povedali so mi, da bo bolelo, samo take bolečine nisem pričakovala. Noč po posegu je bila ena najdaljših, saj me je v očesu zbadalo in oko se je močno solzilo, spanja skoraj ni bilo. Vstala sem utrujena in otečena. Zjutraj malo težje odpreš oko in vidiš megleno, vendar bolje kot pred operacijo. Vse te bolečine sem potrpela, saj sem si nenehno ponavljala, da sedaj ne bom več nosila očal. Z vsakim dnem se vid izboljšuje in tudi niha. Kdaj je prišel dan, ko sem bila malo razočarana, ker vid ni bil tako jasen. In spet dan, ko sem videla dobro in bila navdušena.

Po 14 dneh je sledila operacija desnega očesa. Bilo mi je veliko lažje, saj sem vedela, kako bo vse potekalo in kaj me čaka.

Na preglede sem sprva hodila redno vsak dan. Okulist mi je bil na voljo v vsakem času. Tudi v nedeljo si je vzel čas in preveril, kako se mi celijo oči ter mi obrazložil še kakšno stvar, ki me je zanimala. Kasneje so bili pregledi manj pogosti. 

Sedaj ne potrebujem niti očal niti leč. Dioptrije skoraj nimam (levo oko 0,25 in desno oko -0,25). Lahko se sproščeno kopam v morju. Zjutraj ne iščem več očal, zvečer lahko zaspim pred televizijo, moja torbica pa je veliko lažja, saj ne potrebujem pripomočkov za leče. Posebnih težav z očmi nimam, le kadar so utrujene me malo pečejo, takrat pa uporabim kapljice, ki mi jih je predpisal okulist.

Za konec bi se zahvalila okulistu, ki je bil zelo razumevajoč, vedno na voljo in mi je uresničil veliko željo, da vidim brez očal. Zahvala tudi prijaznima sestrama, Aleksandri in Mateji za vso njuno podporo, vzpodbudo in razlago.

Uspešno delo še naprej!

Teja

 


© 2015 Pušnik-Novljan, okulistika, optika, zobozdravstvo d.o.o. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani Infomedia
Tiskani beton