Brezplačen posvet za vstavitev implantata

Na brezplačno posvetovanje se lahko naročite na 07 393 55 53 ali preko obrazca.

V kratkem vas bomo kontaktirali in se dogovorili za posvet.

Naročite se na posvet



Da je Dušan Pušnik postal odličen očesni kirurg, »je bilo malo odvisno od sreče«, da je leta 1990 dobil prav specializacijo oftalmologije v novomeški bolnišnici, kjer je dr. Vesna Morela začela z novimi oftalmološkimi kirurškimi metodami »in od tega, kakšen človek si. Če ne maraš veliko krvi in rajši izvajaš fine mikro gibe z zelo malimi krvavitvami, je ena takšnih smeri oftalmologija,« uvodoma pojasni, kaj ga je iz rodnega Slovenj Gradca pripeljalo na Dolenjsko. »Dobiti specializacijo je bilo težko kot danes, iskal sem po vsej Sloveniji. Začel sem bolj ali manj volontersko. V času specializacije sem spoznal svojo ženo, doktorico dentalne medicine, in tako sem po opravljeni specializaciji leta. 1994 ostal v Novem mestu.

Ustvarila sva si dom, ki ga bogatijo trije otroci, Ambrož, Erazem in Živa, ki jih postopoma vključujeva v podjetniško razmišljanje,« z nasmehom razkrije poravnano vrsto belih zob.

Iz javnega zdravstva v zasebništvo

Ko osvajaš nova znanja pri izobraževanjih v tujini, na kongresih in različnih klinikah po svetu, počasi začneš po znanju in hotenjih presegati svoje kolege. V velik zdravstveni sistem, kot so bolnišnice, je bilo takrat zaradi birokratskih in drugih ovir težje uvesti nove metode. Čutil sem, da ni takšnega napredka, kot bi lahko bil. Zaradi te frustracije sem se odločil iti na svoje. Z ženo sva leta 1993, ko se je dalo podjetje ustanoviti za dva tisoč tolarjev, najprej začela z optiko.

Po-zneje sva se odločila, da bova zaprosila za koncesijo, saj sva imela že dovolj let izkušenj, da bi lahko samostojno delala, jaz na okulističnem, žena pa na zoboz-dravstvenem področju. Na koncesijo sva čakala nekaj mesecev. Pogoj je bil, da sva imela urejene ambulantne in operacijske prostore, zaposliti sva morala tudi pri-meren strokovni kader.«Za zagon podjetja leta 1999 sta pri-dobila kredit. »Izdelala sva poslovni na-črt. V prostore, ki jih je bilo takrat težko dobiti, in opremo sva vložila takratnih 300 tisoč nemških mark, danes okoli 150 tisoč evrov. Nekaj kolegov je že imelo iz-kušnje pri nabavi opreme, tako da so mi svetovali, kako nakup najbolj racionalno izpeljati. Navezali smo stik neposredno s proizvajalci v Švici in Avstriji in tako do-segli boljše pogoje,« Pušnik mimogrede oplazi pereč problem preplačil v javnem zdravstvu.

Na lasersko operacijo oči v Novo mesto

Prostori v centru mesta so kmalu po-stali pretesni, zato sta prihranke in manj-ši kredit vložila v izgradnjo nove stavbe na Turkovi ulici v Novem mestu in leta 2005 pod eno streho združila okulistično, optično in zobozdravstveno dejavnost, ki jo izvaja solastnica podjetja Mojca Novljan. Investirala sta v nakup najsodobnejše ultrazvočne in laserske opreme in v nove kadre. Trenutno podjetje Pušnik--Novljan zaposluje deset ljudi: solastnika delata kot zobozdravnica in oftalmolog, tri diplomirane medicinske sestre, štirje optiki in vsestranska čistilka, ki delajo v treh optičnih poslovalnicah v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem, kjer izva-jajo tudi okulistično ambulanto dejavnost.»V Očesnem kirurškem centru izva-jamo preglede, osnovno diagnostiko za oči, terapijo za oči in operativni del, ki obsega operacije katarakte – sive mrene in operativne korekcije vida z laser-jem in z implantacijo leče v oko. Imamo laser za korekcijo dioptrije, ki stane 300 tisoč evrov in več. Pri takšni investiciji v lasersko tehnologijo moraš opraviti ve-liko operacij, da se ta investicija sploh povrne. Laserska tehnologija pa se hitro spreminja in izpopolnjuje. Glede na to, da zavarovalnica krči sredstva in da mo-ramo nekatero visoko tehnološko opre-mo zamenjati na 3 do 4 leta, je včasih vprašljivo, koliko je to še ekonomična de-javnost,« se sprašuje Pušnik, ki ni samo strokovni vodja, ampak tudi direktor ki-rurškega centra.»S tem, ko greš v zasebništvo, tu ni več samo tvoje zdravniško delo, ampak si prisiljen spoznavati tudi ekonomski, menedžerski, marketinški in birokratski del; vse to moraš pokriti. To je bil doda-ten izziv zame, saj te vodenje podjetja.

NASVETI ZA DOBER VID

Strah, da bomo zaradi dela za računalniki in sedenja pod neonskimi lučmi oslepeli, je odveč, miri oftalmolog Dušan Pušnik: »To delno vpliva na spremembo dioptrije, a ne veliko. Večjo težavo predstavlja napenjanje in suhe oči, zaradi česar imajo ljudje občutek, da slabše vidijo, kar posredno kvari njihovo subjektivno počutje.« Pomaga utripanje z očmi, uporaba umetnih solz in občasni kratki premori.»Ljudje, ki delajo v industriji z brusilnimi ali varilnimi stroji in v prašnem okolju, naj si primerno zaščitijo oči. Pri rastrskih očalih gre zgolj za fizikalni učinek. Očala prepušča-jo ozek snop svetlobe, zato imamo občutek, da je vid boljši. Oči prenašajo le svetlobo in jo regulirajo, kako pade na mrežnico. Vse drugo je funkcija mrežnice in naših možga-nov. Dejansko ta očala nimajo vpliva na dioptrijo oči,« je jasen.Sončna očala niso pomembna le z vidika zaščite oči pred UV-žarki, ki povzročajo vnetje, poškodbe oči in razvoj sive mrene, ampak tudi z vidika počutja. »Ob moč-nem soncu se oči napenjajo, posledično pride do glavobola in slabega počutja. Večina sončnih očal zadrži 95 odstotkov UV-žarkov, kakovostnejša pa pokrijejo še preostalih 5 odstotkov. Polarizacijska, zatemnjena očala omogočijo tudi boljši kontrast slike in s tem bolj sproščeno gledanje.« Podjetje Pušnik-Novljan je član Območne-obrtne zbornice Novo mesto že od svoje ustanovitve leta 1993. »Zbornica nam nudi informacije na lokalni in širši ravni.

Pomaga nam pri iskanju kadrov in izobraževanju. Naši zaposleni se vsako leto udeležijo dveh ali treh seminarjev o novih računovodskih standardih, zakonodaji s področja zaposlo-vanja, marketingu, internetnih storitvah. V reviji Obrtnik dobimo veliko zanimivih informacij in spoznamo, kako drugje delajo. Znanje in nove ideje so vedno dobrodošle in jih skušamo implementirati v delovanje lastnega podjetja.« Ko gre najtežje, moraš biti sposoben, da se zbereš, osredotočiš in izvedeš operaci-jo do konca. Izkušnje pridejo z leti. Riziki ali napake so zelo redke, a če se zgodijo, imaš lahko hitro tožbe. Zato imamo skle-njeno zavarovanje za strokovno odgovor-nost v vrednosti 500 tisoč evrov. Če pri-de do tožbe in nimaš zavarovanja, lahko podjetje kar zapreš,« se rizikov zaveda očesni kirurg, ki svojo roko in um umirja popolnoma okupira. Razmišljati moraš o tem, kakšne kadre boš zaposlil, kje jih boš dobil in jih usposobil. Voditi moraš finance in papirologijo, ki je vezana na izmenjavo podatkov z zdravstveno zava-rovalnico. Z ženo sva solastnika podjetja. Ona ureja menedžment svojega zoboz-dravstvenega področja. Ves čas komuni-cirava glede poslovanja. Izmenjujeva si mnenja in se posvetujeva, kaj narediti v problematičnih primerih.

Poslovanje smo v enaindvajsetih letih pripeljali do stopnje velike zanesljivosti.« To med drugim dokazujejo s certifikatom za kakovost dela na področju medicinske dejavnosti in vodenja podjetja kanad-ske akreditacijske družbe ACI. »Hkrati pa moraš ves čas razmišljati tudi v svoji strokovni smeri, da napreduješ.

Slovenske zdravnike iščejo švicarske klinike

»Operacija traja do pol ure in paci-ent gre domov. Letno izvedem okoli 700 operacij. V enem dnevu sem opravil tudi do šestnajst operacij, zdaj jih do deset. Vsekakor moraš imeti mirne gibe in sta-bilnost, kar je delno genetsko pogojeno. Potrebuješ pa tudi nekaj poguma, saj je vsaka operacija izziv in ni nujno, da bo tekla brez težav. Moraš biti pripravljen na težave, ki se pojavljajo v kirurški stro-ki. Imeti moraš sposobnost, da nadziraš napetosti, ki se dogajajo med operacijo. s športom, najpogosteje s tekom, kolesar-jenjem, plesom in tenisom. Pri športu se mu z veseljem pridruži žena Mojca.Pušnik meni, da je slovensko zdra-vstvo povsem primerljivo s tujino. »Zna-nje, ki je zunaj, je tudi pri nas. Vsi zdrav-niki, ki hočejo biti v toku s stroko, se vsaj dvakrat letno izobražujejo v tujini.

V okviru Evropske oftalmološke zveze sodelujem kot mentor mladim kirurgom na seminarjih v Sofiji in v Schrunsu v Avstriji. Ko sem v tujini, me menedžerji vedno povprašajo, ali poznam kaj slo-venskih zdravnikov, ki bi prišli delat na klinike v Švico, Nemčijo ali Avstrijo. Mor-da so nam zaradi pomanjkanja financ nekoliko težje ali pozneje dostopne nove tehnologije, a glede aparatur in materia-lov smo primerljivi z EU in ZDA.« V zdravstvo vstopajo tržne in samoplačniške storitve»Tudi mi občutimo krizo. Naši pri-hodki stagnirajo. Leta 2008 smo imeli trinajst zaposlenih, zdaj nas je deset. Za-varovalnica je znižala vrednost vseh sto-ritev. Za operacijo sive mrene nam povr-ne 560 evrov. Za očala ali leče krije okoli 50 evrov, razliko pacienti sami doplačajo, odvisno od kakovosti izbranega stekla in okvirjev. Pred krizo smo imeli tudi več samoplačniških operacij – operativna ko-rekcija vida stane od 700 do 1800 evrov, odvisno od tega, ali gre za implantaci-jo leče ali lasersko korekcijo vida, – zdaj predstavljajo komaj pet odstotkov.«Več samoplačniških storitev imajo na delu zobozdravstva

 »V prihodnosti bodo verjetno zavarovalnice krile vse manj po-segov, ker so ohranjeni zobje bolj odvisni od tega, koliko človek vloži v higieno zob in zdrav način življenja. Že zdaj je velik del estetskega zobozdravstva samoplač-niškega,« opozori Pušnik in se namuzne, da tudi pri njem velja rek o bosi kovačevi kobili, saj v ženini ambulanti težko pride na vrsto.»Zasebniki smo že zelo racionalizirali delovanje. Z dobavitelji smo se izpogajali za čim boljše cene materialov. Zaposle-ni morajo pokrivati več področij in bolj intenzivno delamo, večkrat tudi prek osemurnega delovnega časa. Več paci-entov pregledamo v določenem času, pri čemer moramo paziti, da ne naredimo kakšne napake, da so pacienti zadovolj-ni, da je 'zavarovalnica' (ki v Sloveniji ne deluje kot partner, saj ima monopol) zadovoljna; ves čas moramo pluti med Scilo in Karibdo,« je slikovit direktor, ki podpira tudi lokalne umetnike, katerih slike krasijo ambulantne prostore.Razmišljata o solastništvu zaposlenih»Dobiti pravega, lojalnega zaposlene-ga je zelo težko. Vsakega od kandidatov vsaj pol leta preizkušamo, da vidimo, ali se vklopi v skupino. Smo zelo zahtevni, saj se nam lahko vsak 'kiks' vrne kot bu-merang. Želimo, da zaposleni obvladajo čim več različnih del, na primer optiko, medicinski del, delo z računalniki, tako da se lahko v primeru odsotnosti med seboj pokrivamo,« pojasni direktor in doda, da je investicija v znanje in usposabljanje kadrov največji strošek, a hkrati ustvarja tudi največjo dodano vrednost podjetja. »Z ženo imava stoodstotni lastniški delež.

Razmišljava, da bi še kdo od zaposlenih, ki je z nami že dlje časa, dobil svoj delež. A za zdaj zakonodaja še ni primerno dolo-čena, zato sva previdna.«Širitev zobozdravstvene dejavnosti»V zadnjih letih smo se usmerili v šir-jenje zobozdravstva, predvsem v uvajanje novih postopkov zdravljenja zob, implan-tatov in zobne estetike. O dodatnih zapo-slitvah pa za zdaj ne razmišljamo. Če bi se želeli usmeriti v zdravstveni turizem, bodisi na področju zobozdravstva bodisi očesne kirurgije, bi morali zaposlovati. Uvajanje novega sodelavca traja tudi do deset let, preden osvoji zanesljiv obseg znanja in lahko popolnoma samostojno dela. Vedno se postavlja vprašanje, kdaj se ta investicija povrne. Poleg tega obstaja tveganje, da potem, ko nekoga izučiš, le-ta pobegne na svoje,« razmišlja Pušnik, ki ga v poklicu »drži adrenalin, ki se poja-vlja med operacijo. Pa seveda napredek v medicinski tehnologiji, ki mu slediš in ne-nehno dopolnjuješ svoje strokovno zna-nje. S tem so tudi pacienti bolj zadovoljni, saj je hitrost rehabilitacije in učinek veliko večji kot pred leti.«Oftalmolog se najbolj razveseli ža-rečih oči pacienta, ki mu povedo, da je operacija uspela. »Odvisno je, na kateri ravni je prišlo do okvare. Če je okvara na sprednjem delu očesa, na ravni roženice in leče, je že danes možno mnogokrat povrniti vid. Če pa je okvara na ravni mrežnice, so uspehi že težje dosegljivi. Izvaja se dosti raziskav. Umetno oko s čipi je razvito do stopnje, da oseba ločuje svetlobo in razpoznava sence, pod pogo-jem, da je ohranjen živec za vid.« Dušan Pušnik z optimizmom zre v prihodnost svojega podjetja in oftalmološke stroke, ko bo medicini s pomočjo nanotehnolo-gije morda uspelo odpraviti slepoto.

Vir: Revija obrtnik 11/2014


 


© 2015 Pušnik-Novljan, okulistika, optika, zobozdravstvo d.o.o. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani Infomedia
Tiskani beton